Odkritje, da smo veliko več, kot se zdi na prvi pogled, nas lahko globoko preobrazi in opolnomoči. Za posameznika je prav tako osupljivo spoznanje, da obstaja nevidni svet, ki sega daleč onkraj materialne resničnosti – in da je ta svet duha celo bolj resničen od fizičnega sveta, ki ga zaznavamo. Prav poseben mejnik pa posameznik na duhovni poti doseže, ko doživi notranje spoznanje, da ima nevidni svet, svet duha, moč premikati vidnega. Ko namreč duhovna resničnost poseže v naše življenje se razodeva kot čudoviti poseg, ki prihaja iz neznanega, njene učinke pa dojemamo kot čudeže.

Moje lastne izkušnje in izkušnje mnogih duhovnih iskalcev potrjujejo, da so "posegi drugega sveta" veliko pogostejši, kot si predstavljamo. Pogosto namreč prehitro pozabimo na čudežne rešitve, ki so se pojavile iz nič – na neznanca, ki nam je nepričakovano priskočil na pomoč, ali na nenaden navdih in jasnost, ki sta prišla k nam po tem, ko smo zaprosili za vodstvo.

Takšna srečanja v nas prebudijo radovednost in željo, da bi vzpostavili globljo povezavo s svetom onkraj fizičnega. Vstop v te duhovne dimenzije se lahko zgodi nenadoma, kot po čudežu, ali pa se naučimo zavestno preusmeriti svojo pozornost v višje vibracije. V vsakem primeru ta proces presega logiko uma – 'božanskih posegov' se namreč ne da razložiti z razumsko analizo. Ko um končno dohiti dogajanje v tuzemski realnosti, ostanemo osupli, kako se je vse lahko odvilo s tako popolno sinhronostjo ki si je sami ne bi mogli niti zamisliti.

Pomislimo na srečanja s preminulimi ljubljenimi osebami. Ko jih uzremo v duhovnem svetu, spoznamo, da so še vedno "živi" – prežeti z ljubeznijo, vitalnostjo in modrostjo, ki jo ljubeče delijo z nami. Vedno znova opažam, kako v teh srečanjih ljudi preplavi občutek miru in olajšanja. Spominjam se očeta, ki je sedel pred menoj – strt od žalosti, ker je izgubil sina. Ko pa je začutil njegovo prisotnost, se je njegov obraz razjasnil in na njem se je narisal prvi nasmeh po dolgem času. Ni bilo dvoma, da je začutil bližino svojega sina. Čas, ki sta ga preživela skupaj, odgovori, ki so prinesli olajšanje, in globoka spoznanja so bili resnični. In ko je srečanje minilo, je ostal globok mir, ki je imel zdravilen učinek. Oče je bil spremenjen človek; prej racionalen in logičen zdravnik, ki je izgubil sina zaradi skrivnostne bolezni, se je ponovno odprl svetu večne ljubezni in božanske modrosti, ki presega človeško razumevanje.

"Po sinovi smrti sem izgubil voljo do zdravniškega poklica," mi je priznal. "Verjel sem, da me je medicina izdala, saj ni mogla pomagati mojemu sinu. Zato se nisem več mogel posvetiti zdravljenju drugih. Danes, ko sem vstopil skozi vrata večnosti, kjer me je pričakal moj sin, pa sem spoznal, da ni medicina tista, ki je odpovedala – temveč je bila to odločitev njegove duše, da odide. Zdaj razumem razloge njegove duše, in to mi prinaša mir. Lahko se vrnem kirurgiji in znova delam dobro in pomagam drugim."

Ko stopimo v stik z "drugim svetom", za trenutek odložimo svojo zunanjo podobo sebe in uzremo prostranost nevidnih duhovnih svetov. Spomnimo se, kdo v resnici smo – večdimenzionalna bitja svetlobe in zavesti. Opazujemo, kako se neskončno duhovno polje pretaka in deluje v popolni harmoniji.

"Zavedanje, da sem tudi jaz duša – bitje božanske svetlobe in ljubezni – mi daje nov smisel za življenje," je zaključil oče, tokrat s toplim in pomirjenim nasmehom. "Zdaj vem, da je ta resničnost na Zemlji le drobec celote. To spoznanje me navdaja z radostjo in notranjim mirom." Naše duše se vedno nasmehnejo, ko se spomnimo, kako neskončen je univerzum in kako brezmejna so naša resnična bitja. ♥